Sončnega mrka ne smemo gledati. Oftalmologinja pojasnjuje, kako je s sončnim zahodom

Dober teden je minil od delnega sončnega mrka, ki je po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, povzročil pravo manijo: opazovati ga je želelo toliko ljudi, da je ponudnikom zmanjkalo zaščitnih očal in celo varilnih stekel, s katerimi je mogoče mrk varno opazovati.

Strokovnjaki so v dneh pred nebesnim spektaklom opozarjali, naj ljudje mrka ne gledajo s prostim očesom oziroma brez ustrezne zaščite, saj lahko to povzroči poškodbe oči, tudi trajne.

Ob vseh svarilih oftalmologov pa se poraja vprašanje: če je gledanje v sonce tako nevarno za zdravje oči, zakaj lahko potem brez težav opazujemo sončne zahode in vzhode?

Kot je za N1 uvodoma pojasnila oftalmologinja z Očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Darja Dobovšek Divjak, je za oči nevarno kakršnokoli neposredno nezaščiteno gledanje v sonce.

"Je pa stopnja poškodbe in kako hitro do nje pride, odvisna od več dejavnikov: od višine sonca, od jakosti svetlobe, od oblačnosti, onesnaženosti, torej od tega, koliko žarkov doseže oko," je dodala.

V zakrito sonce je lažje strmeti, a nevarnost zato ni nič manjša

Ko je sonce ob vzhodu ali zahodu nizko nad obzorjem, njegovi žarki do našega očesa prepotujejo daljšo pot skozi Zemljino atmosfero kot takrat, ko je sonce visoko na nebu, zato je sonce praviloma manj intenzivno, do očesa pa pride manj neposrednega sončnega sevanja, je na svoji spletni strani razložila ameriška vesoljska agencija Nasa. Poškodba se zato praviloma razvije počasneje.

Med opazovanjem sončnega mrka je medtem bleščanje manjše zaradi prekritosti sonca, zato človek lažje in dalj časa gleda v sonce – a nezakriti del sonca ima še vedno enako intenziteto sončnih žarkov. Ta zavajajoč občutek pa vodi v še hujše poškodbe vidnih čutnic in hujše okvare vida, je razložila Dobovšek Divjak.

K daljšemu gledanju v sončni mrk lahko dodatno prispeva tudi dejstvo, da so poškodbe očesa neboleče.

A čeprav poškodb očesa sprva morda ne občutite, pa to ne pomeni, da niso nastale. Akutno lahko pride do opekline kože ali fototoksičnih učinkov na površini očesa, z zamikom pa lahko pride do sive mrene ter poškodb v predelu rumene pege, pojavijo se lahko tudi spremembe na očesni površini in težave s suhimi očmi.

Na očesni kliniki so prejšnji teden obravnavali tri bolnike, ki so po opazovanju mrka brez ustrezne zaščite poročali o zamegljenem vidu in občutku tiščanja v očeh. K sreči pri nobenem ni prišlo do hujših poškodb vida, nihče ni utrpel okvare rumene pege.

Slabše pa se je gledanje v sonce končalo za več bolnikov, ki so lani poleti v okviru t. i. solarne joge zrli neposredno v sonce. Očesni zdravniki ljubljanskega kliničnega centra so namreč lani avgusta poročali o porastu števila bolnikov, pri katerih je strmenje v sonce med tovrstno jogo povzročilo poškodbe v rumeni pegi, ki so pomembno vplivale na vid.

Na kliniki zato odsvetujejo kakršnokoli neposredno nezaščiteno gledanje v sonce – tako mrka kot sončnega vzhoda ali zahoda.